Preobremenjenost je v sodobnem času čedalje pogostejša

Preobremenjenost je pogost pojav pri ljudeh sodobnega časa. Raziskave v različnih državah kažejo, da so ljudje čedalje bolj obremenjeni v službi in zaradi tega pretirano podvrženi stresu. Švedska raziskava  je pokazala, da 81% delavcev v pisarnah dela nadure, 41% pisarniških delavcev pa je v preteklem letu vzelo bolniški dopust zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu. Takšne številke so zelo zanimive, še posebej zato, ker 65% udeležencev raziskave ni vedelo, ali se vodstva podjetij zavedajo problema, oziroma zanj tudi kaj naredijo. V Sloveniji raziskave kažejo, da so zaposleni še bolj obremenjeni s stresom, kot v drugih državah Evropske unije. Po podatkih Dnevnika naj bi bilo v Sloveniji pogosto pod stresom kar 70 do 80 odstotkov delavcev. Glavna vzroka sta pretirana delovna obremenitev in negotovost delovnega mesta.

Vzroki in posledice

Po navedbah spletnega portala Wikipedia nastane preobremenjenost zaradi naslednjih razlogov:

  • težki delovni pogoji,
  • prevelika količina dela,
  • dolgi delovnik,
  • plača,
  • trpinčenje na delovnem mestu,
  • psihične težave,
  • spolno nadlegovanje,
  • ravnotežje med delom in zasebnim življenjem.

Posledice, ki jih za sabo potegne preobremenjenost, so:

Preobremenjenost 1

Bizinaizi pogled na preobremenjenost

Preobremenjenost je (tako kot vsaka druga “nadloga,” ki nas doleti) lahko velika priložnost, ker se lahko iz nje veliko naučimo. Karkoli se nam namreč v življenju zgodi, se zgodi z nekim dobrim razlogom. Skozi vsakodnevne bolj ali manj prijetne situacije lahko spoznavamo svoje blokade, spuščamo omejujoče miselne vzorce ter tako osebnostno in duhovno rastemo. Glavni vzrok zaradi katerega nastane preobremenjenost, je naš ego. Le-ta se lahko odraža v različnih oblikah, ki jih bom v nadaljevanju naštel. Če smo torej identificirali vzrok, bomo lahko tudi definirali kako le-tega odpraviti. Sliši se sicer zelo preprosto, vendar vedno temu ni tako…

Perfekcionizem

Nekateri ljudje so nagnjeni k temu, da mora biti vse, kar naredijo, popolno. Če jim to ne uspe, postanejo zelo negativni. Težnja k popolnosti lahko človeka naredi zelo zakrčenega in posledično manj učinkovitega, kot bi lahko bil. Ker želijo, da je vse narejeno dobro, lahko za posamezne aktivnosti porabijo preveč časa. Takšna poraba časa pomeni, da jim za druge aktivnosti začne primanjkovati časa. Ponavadi se zgodi, da vodje (ali stranke oziroma drugi vpleteni ljudje) ne pričakujejo popolno opravljene aktivnosti, ampak se osredotočajo predvsem na porabljeni čas. Takšna situacija sproži pri perfekcionistu dodatne pritiske in hitro zapade v stres.

Strah pred avtoriteto

Nekateri ljudje se bojijo svojih nadrejenih (lahko tudi strank) in bi radi naredili dober vtis. Zato si nakopljejo dodatno delo, samo zato, da bodo drugim dokazali, da so pridni, marljivi, vestni,… Pri tem zelo neradi rečejo “ne” dodatnim zahtevam nadrejenih ali strank. Ob takem početju se kaj hitro znajdejo v primežu zahtev na eno strani in razpoložljivega časa na drugi strani. Hitro ugotovijo, da ne bodo mogli narediti vsega kar so si sami (in drugi) naložili.

Strah pred izgubo službe

Dojemanje službe kot edinega predpogoja za preživetje lahko povzroča nepredvidene pritiske pri določenih ljudeh. Službo lahko celo vidijo kot smisel življenja. Zaradi takšnega odnosa do službe si ne upajo (ali tudi ne želijo) odkloniti kakšnih aktivnosti, ki jih ne zmorejo opraviti. Če se takšno stanje vleče predolgo, lahko nastane preobremenjenost.

Ambicioznost in (samo)dokazovanje

Nekateri ljudje poskušajo skozi različne aktivnosti zadostiti svoji ambicioznosti in (samo)dokazovanju. Na vseh področjih bi radi bili najboljši, saj mislijo, da bodo s tem dosegli notranje zadovoljstvo. Takšen pristop k delu in ostalim aktivnostim jih naredi zakrčene, saj ves čas čutijo pritiske. Dolgoročna izpostavljenost stresu lahko pripelje v izgorelost.

Nesprejemanje sebe

Ljudje, ki ne morejo sprejeti sebe, čutijo nenormalno potrebo po tem, da se dokazujejo skozi delo. Tako lahko sebi in drugim dokažejo, da so nekaj vredni.

Beg

Ni malo ljudi, ki zaradi težav v odnosih (partner, starši, otroci,…) bežijo v delo. Dolgi delovniki in nadure jim torej pridejo zelo prav, saj so lahko odličen izgovor za odsotnost od doma. Za krinko “plemenitega dejanja” se torej lahko skriva egoistična preračunljivost…

Preobremenjenost 2

Kako odpraviti preobremenjenost

1. Vse se zgodi z dobrim namenom

Osnovni bizinaizi princip ( pravzaprav si ga ni izmislil bizinaizi tim, ampak kar vesolje 🙂 ) je, da se nam vse zgodi z nekim dobrim namenom. To velja tudi za situacije, ki nam niso najbolj všeč… 🙁 In v tem je ravno štos… 😉 Iz vsake situacije se namreč lahko kaj naučimo za svojo osebno rast in spuščanje problematičnih miselnih vzorcev, prepričanj in vrednot, ki nas delajo negativne, čustvene, nesrečne in bolne… Če bomo na življenje in vse kar se nam dogaja gledali kot na poligon za trening osebnostne rasti, bo vse skupaj precej bolj lahkotno… in si ne bomo dovolili priti v preobremenjenost… ker bomo vedeli, da nam takšno stanje kaže na nek naš problematični vzorec…

2. Naučimo se reči “ne” sebi

Nekateri ljudje si nalagajo preveč dela in zadolžitev sami, nekaterim pa jih naložijo drugi. V obeh primerih gre za situacijo, ko ljudje ne znajo reči “ne.” Seveda je v ozadju takšnega početja ego. Sebi ne znamo reči “ne,” ker se bojimo, da bomo zamudili kakšno pomembno priložnost in nam bo potem za to žal… Velikokrat pa so te priložnosti le navidezne, izvirajo pa iz naših strahov (pred izgubo službe, pred izgubo denarja, pred upadom ugleda,…). Tukaj lahko naredimo en preprost trik. Preden si naložimo kakšno dodatno aktivnost in obremenitev, se vprašajmo zakaj novo obvezo sprejemamo. Pri odgovoru poskušajmo biti čim bolj pošteni do samega sebe. Pri tem si lahko pomagamo s preprostimi podvprašanji, npr:

  • Ali bi se lotil tega projekta tudi, če zanj ne bi dobil plačano?
  • Ali bi začel to aktivnost, četudi zanjo ne bi nihče vedel?
  • Kako se globoko v sebi počutim, ko pomislim na to novo obveznost? Bom ob njej užival?
  • Ali bi to obveznost sprejel tudi, če bi imel časa in denarja na pretek?

3. Naučimo se reči “ne” drugim

Če dodatne obveznosti sprejemamo zaradi tega, ker bi radi zadostili drugim, je to dokaz našega ega. Se jih bojimo? Se ne cenimo dovolj in želimo, da nam drugi ljudje pokažejo našo vrednost? Kaj se lahko najhujšega zgodi, če rečem “ne?” Ali si upamo nadrejenim (ali strankam) priznati, da česa ne zmoremo? Ali se zavedamo, da stranke (ali nadrejeni) ne poznajo našega seznama odprtih aktivnosti?

4. Imam čas

Ljudje velikokrat rečejo, da za kakšno stvar nimajo časa. To enostavno ni res. Z drugimi besedami to pomeni, da jim tista stvar ne pomeni dovolj. Vsi imamo namreč 24 ur časa na dan. Razpoložljivi čas si razdelimo glede na prioritete. Stvari, ki so nam najbolj prioritetne, opravimo najprej, ostale lahko počakajo… Če ti torej prijatelj pravi, da nima časa zate, bi se lahko zamislil – na katerem mestu prioritetne lestvice tega “prijatelja” se nahajaš… Zato predlagam, da si ponavljaš: “imam čas za stvari, ki so mi pomembne.

5. Či pavza

Ne glede na to, kaj delamo, moramo poskrbeti za svojo energijsko ravnovesje. Če delamo nekaj s pretiranim fokusom, nam to jemlje veliko energije. Če torej ves dan letamo od aktivnosti do aktivnosti, nam to pobere ogromno energije. Če to ponavljamo iz dneva v dan, iz tedna v teden in iz meseca v mesec, lahko pridemo do stanja izgorelosti. Zato predlagam enostavni bizinaizi princip či pavze. Gre za kratke odmore, ki jih naredimo večkrat dnevno in so namenjeni regeneraciji. Med či pavzo je pomembno, da si vzamemo čas samo zase. Lahko naredimo kakšno od energijskih vaj (pingvin, zombi, jackson, žerjav,…) in se tako energijsko regeneriramo. Vaje se lahko naučiš na bizinaizi treningu. Lahko samo odklopimo misli ter nekajkrat globoko vdihnemo in izdihnemo, lahko si privoščimo nekoliko daljši energijski tuš,… Možnosti je veliko, tudi časa, le odločiti se moramo….

6. Ali bo ta stvar pomembna na moji smrtni postelji?

Ljudje pogosto na vprašanje zakaj si nakopljejo toliko obveznosti odgovorijo, da morajo. Jaz velikokrat vprašam, če se bo svet ustavil, ko bodo oni zboleli in ležali v bolnici. Nemalokrat na drugi strani opazim nasmešek, za katerim se skriva misel “lahko ti to govoriš, poskusi se postaviti v mojo kožo.” Ampak resnično, se lahko vprašamo za vsako novo obveznost, ki jo sprejemamo: “Ali bo to pomembno na moji smrtni postelji.” In pomembnost stvari bo postala precej bolj relativna…

Masaža ledvic je lahko zelo učinkovito premaga preobremenjenost. Povzroči namreč izboljšanje energijskega pretoka v ledvicah in na ta način preprečuje oziroma zmanjušuje utrujenost.