Meditacija postaja čedalje bolj popularna

Meditacija v zadnjih letih postaja čedalje bolj popularna, ne samo v vsakodnevni praksi mnogih sodobnih ljudi, ampak tudi v znanstvenih raziskavah. To dejstvo dokazuje, da meditacija ni le trenutni hit novodobnih tehnik duhovnosti, ampak zelo koristna in praktično uporabna tehnika, ki jo lahko uporablja praktično vsak. Še posebej se krepi trend uporabe meditacije v poslovnem svetu. Nekatera znana uspešna (večinoma high-tech) podjetja imajo celo posebne sobe za sproščanje in programe za dobro počutje zaposlenih, ki vključujejo tudi meditacijo.

Sicer pa meditacija ni nastala včeraj, ampak gre za tehniko, ki so jo uporabljali že v starodavnih civilizacijah in duhovnih tehnikah. Prvi dokumentirani dokazi o ljudeh, ki izvajajo meditacijo, so nastali v Indiji v obdobju med 5000 in 3500 let pred našim štetjem. Meditacija naj bi nastala v hindujski tradiciji, kasneje pa naj bi začeli uporabljati tudi Taoisti, Budisti, Židje, Sufiji, Kristjani, …

Meditacija ima številne pozitivne učinke

Številne raziskave ugotavljajo pozitivne učinke, ki jih prinese redna uporaba tehnike. Zato postaja čedalje bolj razširjena v poslovnem svetu ter tudi v izobraževalnih in zdravstvenih ustanovah. Med drugim ima meditacija pozitivne učinke na: zmanjšanje stresa in bolj jasne misli, boljše učne rezultate, zmanjšanje občutkov tesnobe in depresije, zmanjšanje nespečnosti, kronične utrujenosti, glavobolov in drugih simptomov stresnega načina življenja.

Raziskave so pokazale, da redna uporaba tehnike meditacije lahko celo fizično spremeni možgane (budističnega meniha Matthieu Ricarda so zaradi sprememb v njegovih možganih, ki so nastale zaradi meditacije, celo proglasili za “najsrečnejšega človeka na svetu” 🙂 ). Nekatere spremembe na možganih, ki so jih dokazale raziskave:

• povečanje prefrontalnega korteksa, ki je odgovoren za racionalno odločanje;
• skrčenje amigdale, ki v možganih predstavlja center za čustva in strahove;
• povečanje hipokampusa, ki igra ključno vlogo pri učenju in pomnjenju;
• povečanje sive snovi, ki je povezana z inteligenco;
• ojačanje gama valov, ki jih možgani oddajajo v stanju blaženosti.

Sodobni človek mora obdelati veliko količino informacij

V današnjem svetu mora človek dnevno sprejeti in obdelati velikansko količino informacij. Po nekaterih ocenah naj bi sodobni ljudje v enem dnevu predelali več informacij, kot so jih naši predniki pred stotimi leti obdelali v enem letu 🙁 . Tako velika količina informacij obremenjuje naše možganske kapacitete in naš “interni procesor” deluje neprestano s polno paro. Svetovni trend priseljevanja ljudi v velika mesta to dejstvo samo še krepi. V velemestih je človek namreč izpostavljen veliko več dražljajem različnih vrst, kot na podeželju. Dejansko je sodoben človek Homo sapiens (misleči človek) v pravem pomenu besede. Pretirana miselna aktivnost nam jemlje veliko energije in povzroča veliko čustev. Naš um se namreč odziva čustveno glede na informacije, ki jih naši možgani sprejemajo. In čustva nas delajo zakrčene, kar na dolgi rok pripelje do slabšega počutja in različnih bolezni. Tudi ni naključje, da je v sodobnem času več psihičnih bolezni, kot kadarkoli prej. Prav tako ne preseneča dejstvo, da se konstantno povečuje poraba alkohola, drog in učinkovin, ki zmanjšujejo možgansko aktivnost. Človek išče vse mogoče načine zato, da bi vsaj za trenutek izklopil (ali vsaj omilil) umsko aktivnost. Zaradi tega tudi vse manj lahko začutimo sebe in druge, pa tudi sposobnost intuicije se nam zmanjšuje.

Bizinaizi sproščanje

Sam namesto izraza meditacija raje uporabljam izraz sproščanje (relaksacija). To pa zato, ker obstaja veliko različnih tehnik in doktrin meditacije. Nekatere od njih uporabljajo tehnike vizualizacije in afirmacije. Te tehnike delajo možgane aktivne, kar pomeni, da pri takšnih oblikah meditacije ne prakticiramo stanja brez misli, ampak možgane dodatno zaposlujemo (kar po mojem mnenju ni glavni namen sproščanja). Osnovni namen sproščanja je, da pridemo v stanje brez misli. To pomeni, da poskušamo popolnoma odklopiti vse misli in ne misliti na nič (niti na to kako se ob tem dobro počutimo 🙂 ). Takšen način sproščanja (relaksacije) je za veliko ljudi zelo zahteven, saj njihov um enostavno ni navajen biti neaktiven. Gre torej za neko stanje, ki je na nek način človekovo naravno stanje, vendar smo se tega z mnogimi leti prakticiranja pretirane umske aktivnosti odvadili in nam je postalo tuje… Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se da veščino sproščanja naučiti. Potrebno pa je veliko vaje in potrpežljivosti. Upam si celo trditi, da je veščina sproščanja (oziroma prakticiranja stanja brez misli) ena od najpomembnejših (če ne celo najpomembnejša) veščina, ki bi jo moral sodoben človek obvladati. Ne glede na položaj, ki ga zaseda, oziroma delo, ki ga opravlja.

Prakticiranje stanja brez misli

Če se želimo naučiti prakticiranja stanja brez misli, moramo najprej zagotoviti nekaj osnovnih pogojev:

• najprej se moramo pri sebi odločiti in verjeti, da nam bo prakticiranje stanja brez misli na dolgi rok prineslo pozitivne učinke na počutje, delovne rezultate, odnose in zdravje;
• vzeti si moramo dovolj časa za redno prakso (vsak dan);
• biti moramo potrpežljivi, ker rezultati ne pridejo čez noč (žal smo sodobni ljudje vse preveč navajeni na “instant rešitve”);
• dobro je, če se (vsaj na začetku) priključimo kakšni skupini, ker je učenje sproščanja v skupini veliko bolj učinkovito, kot če to poskušamo sami (Youtube in Facebook nista isto, kot trening v živo v skupini! 🙁 ). Ne samo, da je energijsko polje v skupini močnejše, tudi motivacija posameznikov je višja;
• lahko si priskrbimo pripomočke, ki nam bodo pomagali pri učenju sproščanja oziroma stanja brez misli – eden od takšnih pripomočkov je bizinaizi pripomoček VITO.

Sicer pa je sproščanje relativno enostavno. Poiščemo si miren kotiček, kjer bo čim manj zunanjih motečih vplivov (hrup, mimoidoči ljudje, telefon, tablica, TV,…). Udobno se namestimo (lahko sedimo ali ležimo  na hrbtu). Zapremo oči in najprej sproščamo celotno telo (od prstov na nogah do čela). Nato sproščamo še naš um in sicer tako, da poskušamo ne misliti na nič. Če se kakšna misel pojavi, se z njo ne ukvarjamo, ampak jo samo pustimo, da gre mimo. V začetku bodo misli zelo pogoste, nato pa bodo postopoma postajale čedalje bolj redke (pod pogojem, da se z njimi ne bomo ukvarjali). Pomembno je, da se ves čas smehljamo, saj tako dajemo našim možganom pozitivne signale sreče in blaženosti. Za začetek lahko v tem stanju vztrajamo 5 minut, nato pa postopoma sproščanje podaljšujemo. Idealno bi bilo, da postopek ponavljamo trikrat dnevno: zjutraj, opoldan in zvečer.

Skupaj torej potrebujemo samo 15 minut dnevno. Je to veliko ali malo? Odvisno od tega, kaj želimo doseči: notranjo srečo in zadovoljstvo ali zunanji uspeh…

Predstavitveni video pripomočka VITO:

*slika povzeta po portalu Business Insider,  povezava na spletni portal Business Insider: https://www.businessinsider.com/how-matthieu-ricard-the-worlds-happiest-man-deals-with-worry-anger-and-stress-2016-1