Kako sanje postanejo resničnost

Navdih za ta članek sem dobil med delavnico, ki sem jo imel za razvojni oddelek uspešnega srednje velikega slovenskega podjetja. Pogovarjali smo se o tem, kako doseči, da naše ideje dejansko zaživijo v praksi. Seveda, s pomočjo akcijskega načrta. To vsi vemo. In vendar ne zaživijo vse ideje, tudi zaradi slabo narejenih akcijskih načrtov.

Kot primer lahko pogledamo vladni dokument “STRATEGIJA IN AKCIJSKI NAČRT ZA OZELENITEV JAVNE IZOBRAŽEVALNE IN RAZISKOVALNE INFRASTRUKTURE V SLOVENIJI DO LETA 2030” (https://gradiva.vlada.si/mandat22/VLADNAGRADIVA.NSF/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/2906735058247dc2c12589e8004104e8/$FILE/Strategija%20IRI%202023.pdf). Dokument je dolg 145 strani. Akcijski načrt je na strani 138 in izgleda takole:

Verjetno se boste strinjali z mano, da tak akcijski načrt ni nikakršen garant zato, da bodo do leta 2023 javnew izobraževalne in in raziskovalne institucije ozelenjene….

Glede na zgoraj napisano sem naredil nekaj bizinaizi pravil za dober akcijski načrt.

  1. Rezultat. Vsaka aktivnost, ki jo navedemo v akcijskem načrtu bi morala imeti definirani končni rezultat, ki ga bomo lahko videli po opravljeni aktivnosti (npr. zasajeno drevo, izdelani načrt, podpisana pogodba,…).
  2. Ime in priimek. Nosilec aktivnosti bi moral biti določen z imenom in priimkom (npr. Janez Novak), ne s funkcijo ali (bognedaj) celo z institucijo ali oddelkom (npr. MVZI, razvoj, vodja projekta,…).
  3. Rok. Časovni okvir izvajanja aktivnosti bi moral biti jasno določen z datumom, lahko tudi uro (npr. 30.6.) in ne generalno (npr. 2024, 1. kvartal,…). Roki bi morali biti takšni, da jih lahko vidimo (npr. do konca naslednjega tedna) ne pa preveč oddaljeni (npr. čez 5 let).
  4. Vključenost. Velikokrat se zgodi, da na sestankih za določeno aktivnost zadolžijo nekoga, ki na sestanku ni prisoten. Ta oseba seveda ne ve kaj se je na sestanku dogajalo in aktivnost je že v naprej obsojena na propad… Svojim strankam vedno svetujem, da v akcijski načrt napišejo nekoga, ki je na sestanku prisoten, pa čeprav aktivnosti ne more sam izvesti. Je pa odgovoren nosilec, ki mora k izvedbi aktivnosti povabiti ustrezne sodelavce.
  5. Obvladljivost. Velikokrat vidimo dokumente (še posebej takšne dokumente radi pišejo politiki), ki vsebujejo veliko število aktivnosti (npr. 136 😉 ). Po mojih izkušnjah so takšni dokumenti zele všečni, vendar redki izvedljivi. Zato strankam svetujem, da naj pripravijo 5 konkretnih aktivnosti, ki se bodo dejansko tudi izvedle. Veliko bolje je imeti vrabca v roki kot goloba na strehi….
  6. Sledenje. Če želimo, da se akcijski načrt izvede, je potrebno slediti in spremljati izvedbo aktivnosti in po potrebi ukrepati sproti. Naš cilj namreč mora biti izvedena aktivnosti in dosežen rezultat, ne pa všečno oblikovani dokument…

Hm, ne vem, zakaj me ljudje kar naprej sprašujejo ali sem že kdaj imel predavanje v parlamantu… 😉