Mjanmar – barvita dežela prijaznih ljudi

Potovanje z vsebino

Ko sva se z Astrid v začetku decembra odpravljala v Mjanmar, je veliko znancev vprašalo, če bova kaj objavljala na Facebooku. Kot običajno na potovanjih, tudi tokrat nisem objavljal slik. Ugotavljam namreč, da veliko ljudi objavlja svoje dogodivščine zaradi tega, da drugi vidijo kakšni frajerji so… Ali mislite, da vaših 200 ali več kontaktov zanima kakšnega okusa je kavica (ali pivo), pred katero ravnokar sedite? Namesto objave na Facebooku sem se odločil napisati blog na spletno stran Bizinaizi. To pa zato, ker na blogu objavljam vsebine, ki bralce bogatijo in bi rad z bralci podelil nekaj svojih vtisov in zanimivosti, iz katerih lahko vsak kaj odnese za svoje življenje… Zakaj potujem? Ker si s tem širim obzorja in se notranje bogatim… Pa tudi velikokrat se lahko preizkusim v tem kako delujejo bizinaizi principi v praksi…

 

Mjanmar na kratko

Mjanmar je država v Jugovzhodni Aziji. Meji na Indijo, Bangladeš, Kitajsko, Laos in Tajsko. Ima 55 milijonov prebivalcev. Po površini je velika kot Francija in Belgija skupaj. Je zelo dolga, saj v dolžino meri kar 1.900 km (od severa do juga). Uraden angleški naziv države je Union of Myanmar (ker je sestavljena iz sedmih zveznih držav). Ima 8 uradnih jezikov, poleg tega pa so večinoma napisi tudi v Angleščini. Pisava je burmanska. Glavno mesto je Naypyidaw (cca 1 milijon prebivalcev), čeprav je center dogajanja v največjem mestu Yangon (cca 5 milijonov prebivalcev). Skoraj 90% prebivalcev je budistov. Država je v letu 2011 uvedla parlamentarno demokracijo, pred tem pa je bilo dogajanje v državi zelo pestro (pred letom 2011 je bila država 49 let v državljanski vojni, pred tem pa 124 let pod britansko kolonialno oblastjo). Klima v Mjanmaru je odvisna od lokacije in nadmorske višine. V glavnem je subtropska do tropska in ima tri letne čase: suhi letni čas od novembra do februarja, vroči letni čas od marca do aprila in deževni letni čas od maja do oktobra. Najbolje je državo obiskati v suhem letnem času, ko so temperature podnevi prijetne med 20 in 30 stopinjami.

Ker je država velika (na določena področja pa potovanje sploh ni priporočeno zaradi varnostnih tveganj) in sva imela omejen čas 16 dni, sva se odločila obiskati le turistično najbolj zanimive točke: Yangon, Bagan, Inle in Ngapali. Zaradi velikih razdalj sva po državi potovala z letali (notranji leti so redni, dobro organizirani, vendar relativno dragi).

 

Yangon

Potovanje se je začelo s pristankom v glavnem mednarodnem letališču v državi – Yangonu. Gre za največje mesto v državi, ki je tudi ekonomska prestolnica. Opazi se, da je globalizacija šele začela prodirati v državo (za razliko od npr. Bangkoka, kjer je globalizacija v polnem razmahu). Glavna atrakcija mesta je Shwedagon Pagoda – najbolj sveta budistična pagoda v Mjanmaru. Pagoda je stara 2.500 let. Pagoda je ogromen kompleks različnih stavb in stup (skupna površina je 460.000 kvadratnih metrov). Glavna stupa je visoka 112 metrov in je v celoti obložena z zlatom, na vrhu pa obogatena z najdražjimi diamanti in rubini. V pagodi je bilo zanimivo opazovati ljudi, ki so prihajali tja iz vseh koncev države.

 

 

 

 

Poleg pagode je v Yangonu zanimivo pogledati center mesta, ki je poln kolonialnih zgradb, ki so jih zgradili Britanci na začetku 20. stoletja. Večina stavb je v zelo slabem stanju, saj jih je pošetno najel zob časa. V zadnjih letih pa je bilo že obnovljenih nekaj stavb. Večinoma jih obnavljajo tujci, v njih pa nastajajo sodobni hoteli ali poslovne stavbe.

 

 

Včasih pa je zanimivo samo sedeti in opazovati domačine, ki gredo po svojih opravkih…

 

 

 

 

Bagan

Druga destinacija je bilo mestece Bagan, ki je znano po svojih templjih in pagodah. Med 11. in 13. stoletjem je bilo na ravnicah Bagana zgrajenih več kot 10.000 budističnih templjev, pagod in samostanov. Od tega se jih je do danes ohranilo okoli 2.200. Najbolj zanimivo se je bilo s kolesom voziti po prašnih cestah in raziskovati številne templje in pagode.

 

 

 

 

Inle Lake

Inle Lake je sladkovodno jezero, ki se razprostira po površini 116 kvadratnih km, globoko pa je največ 3 metre. Obdano je z močvirjem. Na področju živijo ljudje v vaseh na vodi. Prav tako na vodi gojijo odlično zelenjavo, ki jo dnevno svežo prodajajo na tržnici. Za naju je bilo jezero Inle najbolj zanimiva destinacija v Mjanmaru.

 

 

 

Ngapali Beach

Na koncu potovanja sva si privoščila še kratek oddih na obali Bengalskega zaliva. Ngapali Beach je najbolj znana plaža v Mjanmaru. Kar mi je bilo posebej všeč, je bil mir in tišina. Tukaj še ni pretiranega navala turistov. Človek si res lahko oddahne od stresnega vsakdana. Za popestritev si lahko ogledaš še vsako jutro pestro dogajanje v bližnji ribiški vasi.

 

 

 

 

 

Zanimivosti

V Majnmaru vozijo po desni strani (tako kot pri nas), čeprav ima večina avtomobilov volane na desni (tako v Angliji). Šoferji so nama povedali, da je država trenutno v prehodnem obdobju (leta 1970 so prešli iz vožnje po levi na vožnjo po desni). Novi avtomobili imajo volane na levi strani (kot pri nas), vendar je teh avtomobilov še zelo malo. Še vedno se prodajajo tudi avtomobili z volani na desni… 🙂 Torej bo zmeda trajala še kar nekaj let, preden se bo vzpostavil normalni red… Do takrat pa se je treba zanašati na hupo in srečo… 🙂

Prebivalci Mjanmara nimajo priimkov. Imena so zelo kaotična in ljudje jih pogosto menjajo, tudi večkrat v življenju… Večina ljudi ima tri imena, pogosto imena vključujejo dan, na katerega je bila oseba rojena…

Uradna valuta je Kyat, ki ima samo bankovce, kovancev nisva videla. Običajno imajo ljudje šop bankovcev spet z gumico… večina ljudi v Mjanmaru je milijonarjev, tudi sam sem se počutil kot milijonar z zajetnim šopom bankovcev po 10.000 Kyatov v žepu 🙂  Zneski na bankovcih se začnejo pri 50, običajno so cene zaokrožene na 100 ali celo 500 Kyatov…

Tujci morajo za vstop v vsako pagodo plačati vstopnino, prav tako morajo plačati vstopnino za vstop v mesto Bagan in na območje Inle lake. Zanimivo, blejski župan pa je hotel zaračunavati vstopnino domačinom… 🙁

Moški v Majnmaru večinoma nosijo krila. Gre za cilindrično krojeni kos blaga, ki si ga zavežejo okoli bokov. Imenuje se longyi.

Večinoma imajo ženske (deloma tudi moški) na obrazu namazano nekakšno kozmetično kremo imenovano tanaka. Krema je pridobljena iz lubja posebnih dreves in ima več namenov: zaščita pred soncem, mehčanje kože, lepotni učinek… Na spodnji sliki je prodajalec lesa, iz katerega se izdeluje krema.

 

Kaj sva se naučila

Sebe (in svoje vzorce) neseš vedno s seboj. Čeprav sva bila daleč od vsakodnevne rutine, so se tudi na potovanju pojavljale (seicer ne prav pogosto 🙂 ) iste blokade, kot doma. Zato je pomembno, da delamo na svojih blokadah, ki nas delajo čustvene, ne glede na to kje smo…

Vsak dan sva redno izvajala jutranjo pripravo na dan (ki je ena od osnovnih bizinaizi rutin, ki jo svetujem svojim strankam). Na ta način sva se napolnila z jutranjo energijo in pripravila na dan. Potovanja znajo biti včasih tudi naporna (npr premagovanje časovne razlike – jet lag), vendar jih lahko z energijsko pretočnostjo elegantno in lahkotno izpeljemo.

Materialno bogastvo ni nujni pogoj za srečo. Čeprav je država relativno revna, sva videla veliko nasmejanih obrazov in zadovoljnih ljudi (katerih življenjski standard je veliko pod standardom, ki smo ga vajeni pri nas).

Ko stvari postanejo masovne (mainstream), se izgubi kakovost. Zato je bilo potovanje po Mjanmaru prijetno, ker masovni turisti (še) niso okupirali države. Ljudje imajo veliko bolj naraven odnos do turistov in tudi midva sva državo in ljudi lahko veliko bolje začutila.