Globoko vdihni in občuti otroško lahkotnost

Bizinaizi misel za mesec maj 2020

Globok vdih in občutek otroške lahkotnosti lahko zelo veliko pripomorejo k boljši energijski pretočnosti, kar se učimo tudi pri Bizinaizi. Stvari so v bistvu preproste in naravne, nekomplicirane, vendar ugotavljam, da se večino teh enostavnih zadev moramo naučiti na novo. Vsekakor je pri vsem tem velik pripomoček meditacija, ki je lahko v različnih oblikah. Občutek meditacije z globokim vdihom in občutkom otroške lahkotnosti vam želim opisati izpred nekaj dni. Takrat sem »raziskovala« bližnji hrib. Nisem le avtomatično opravila eno koristno zadevo, kjer sem se lahko razgibala in pri hoji nisem razmišljala o problemih, temveč sem neizmerno uživala.  Moje misli so bile proste. Na hribu sem odkrila same nove potke in res so vse čudovite: ene so luštkane ozke stezice, druge lepo obdelane potke. Prvič po dolgem času sem naravo občudovala z močnim zavedanjem in privoščila sem si gibanje v naravi »s polnimi pljuči.« Občudovala sem, kako se je postopoma narava prebujala, ozelenela, zacvetela, in pri tem sem nezavedno globoko dihala in se počutila lahkotno kot otrok, ki uživa pri igri.

Pri vsem tem so mi delali v gozdu družbo še ptički. A ste si kdaj uspeli opazovati v živo siničko, taščico, detelja?  Človek si mora za take stvari vzeti čas in pri tej lepoti začutiti to lahkotnost, kot nas opominja Bizinaizi misel za mesec maj. Privoščimo si ta specialen luksuz večkrat, še posebej  v tem mesecu. To je prava meditacija ter sprostitev za dušo in telo, kjer prav tako lahko posrkamo veliko sveže energije. Naučite se opazovati in uživati z naravo. Ne čakajte na naslednjo pomlad in naslednji maj… Čas tako hitro mineva, da je vredno si privoščiti tovrstno meditacijo z in v naravi. Pri tem se umirimo in s takšno umirjeno energijo lahko karkoli opravljamo z dosti boljšim učinkom. Sebi in drugim lahko tako prinesemo več miru in dobre energije.

 

Zapisala: Astrid Gider

 

P.S.: Ker v času karantene ne moremo potovati po svetu, so slike kar iz bližnjega Tivolija … kar pa sploh ni tako slabo… 🙂