Prispevki

Kvaliteta življenja in energijska pretočnost

Kaj je kvaliteta življenja?

Lahko bi rekli, da je to vprašanje s katerim se človeštvo ukvarja že več tisoč let. Definicija tega kaj je pravzaprav kvaliteta življenja, se je tudi skozi zgodovino spreminjala. Obstaja veliko različnih definicij o tem kaj je kvaliteta življenja. Ugledna revija Harvard Business Review* navaja naslednje kategorije, ki vplivajo na kvaliteto življenja na delu: zdravje in dobro počutje; zaupanje in varnost; uživanje in zadovoljstvo; osredotočenost in postavljanje prioritet; smiselnost dela. Po mnenju Eurostata** na kvaliteto življenja vplivajo naslednji dejavniki (po teh dejavnikih Eurostat dela tudi vsakoletne analize za različne države): materialni pogoji bivanja; službena aktivnost; zdravje; izobrazba; prosti čas in socialno življenje; ekonomska in fizična varnost; človeške pravice; naravno in bivalno okolje; splošno doživetje življenja. Na kratko bi lahko rekli, da je kvaliteta življenja posameznika odvisna od treh glavnih dejavnikov: psiho-fizično počutje, urejeno socialno življenje in materialno blagostanje.

Trije dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto življenja

Človek se bo dobro počutil, če bo “zdrav na duši in telesu.” Velikokrat slišimo, da ima zdrav človek tisoč skrbi, bolan pa samo eno. Tudi ob raznih željah (npr. rojstni dan) je zdravje najbolj pogosta želja, ki jo ljudje zaželijo slavljencu. Kljub temu, da je veliko ljudi zdravih, pa niso vsi srečni in zadovoljni. Zato je drugi najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na kvaliteto življenja, kakovost medosebnih odnosov. Veliko negativnih čustev se pojavi zaradi neurejenih odnosov. Negativna čustva sprožajo negativno energijo, ki se lahko kopiči v nas in močno vpliva na naše počutje. Če imamo dobre odnose z ljudmi, ki nas obdajajo, to pozitivno vpliva ne samo na naše počutje in ampak tudi na zdravje. V današnjem času je denar sredstvo, ki nam omogoča življenje. Zelo težko si predstavljamo dobro kvaliteto življenja, če se iz meseca v mesec borimo za to, ali bomo lahko plačali položnice. Za kvaliteto življenja je potreben tudi  določen nivo življenjskega standarda.

Kvaliteta življenja 1

 

Kvaliteta življenja in energijska pretočnost

Kaj lahko podjetje naredi za dobro počutje in dobre odnose?

Osebno imam izkušnjo, da energijska pretočno močno vpliva na zgoraj naštete tri dejavnike, od katerih je odvisna kvaliteta življenja. Pred kratkim sem v uspešnem slovenskem podjetju zaključil osnovni bizinaizi qigong tečaj, ki je trajal skupaj 4 mesece s 15 srečanji po 90 minut. Srečanja so bila sestavljena iz kratkega uvoda (udeleženci so imeli priložnost izpostaviti primere izpostavljenosti stresu v svoji praksi), energijskih vaj qigong in naravnega sproščanja. Ker za prijavljeno število udeležencev nismo mogli najti primernega prostora, smo se odločili, da tečaj izvedemo v menzi. Kljub temu, da smo tečaj imeli v tovarniški menzi 🙂 , so bili udeleženci nad tečajem navdušeni. Ob koncu so udeleženci ocenili zadovoljstvo s tečajem. Povprečna ocena splošnega zadovoljstva udeležencev s tečajem je bila 3,9 od 4. Na tečaju so se udeleženci naučili nekatere qigong vaje, ki vplivajo na energijsko pretočnost telesa, in energijskega sproščanja.

Kvaliteta življenja in energijske vaje

 

Tečaj je najbolje vplival na odnose

Po zaključenem tečaju so udeleženci izpolnili anketo, v kateri so ocenili svoje rezultate v praksi po različnih vidikih življenja. Ocenjevani vidiki so vsebovali situacije v službi in privatnem življenju.   Vprašanje je bilo koliko je tečaj vplival na različne vidike življenja. Obdelava ankete je pokazala zanimive rezultate.V nadaljevanju je povprečna ocena udeležencev za posamezni vidik. Najvišja možna ocena je bila 4.

Vpliv udeležbe na tečaju na različne vidike življenja:
1. splošno počutje 3,75
2. zdravstveno stanje 3,75
3. učinkovitost/uspešnost pri delu 3,5
4. odnosi s sodelavci in strankami 3,8
5. obvladovanje časa 3,4
6. obvladovanje stresa 3,9
7. sposobnost koncentracije 3,6
8. partnerski odnosi 3,9
9. odnosi s prijatelji, znanci, družinskimi člani 3,9

Kvaliteta življenja po dejavnikih

Konkretni rezultati

Iz zgornjih rezultatov sledi,  da je tečaj najbolj vplival na izboljšanje odnosov (točke 4, 8 in 9), obvladovanje stresa (točka 6) in počutje (točki 1 in 2). Udeleženci so navedli tudi največje rezultate, ki so jih opazili pri sebi po tečaju. Skoraj vsi udeleženci so čutili več umirjenosti in sproščenosti v življenju nasploh. Nekateri so opazili izboljšanja na zdravstvenem področju (npr. zmanjšanje alergij, zmanjšanje bolečin v hrbtu, več energije,…). Med najbolj odmevnimi rezultati je bilo prenehanje glavobolov, ki jih je udeleženec pogosto doživljal med vikendi (ko je službeni stres popustil). Prav tako so udeleženci pripovedovali o boljših odnosih doma in splošnem boljšem počutju. Iz rezultatov ankete lahko vidimo, da energijsko ravnovesje učinkuje pozitivno na odnose in počutje v službi in doma. Gre za dva pomembna vidika, ki vplivata na kvaliteto življenja. Ker je tečaj trajal le 4 mesece, se rezultati na finančnem področju še niso mogli pokazati.

Rezultati - kvaliteta življenja

Kaj narediti?

Na kratko: naučiti se moramo sprostitvenih tehnik. Ni potrebno, da so te tehnike zelo komplicirane. Tisto, kar je ključni dejavnik uspeha, je vztrajno ponavljanje in uporaba sprostitvenih tehnik v praksi. Tukaj pa veliko ljudi pade na izpitu. Naša zahodnjaška racionalna logika namreč pravi, da je potrebno rezultate videti hitro. Če nas na primer boli glava, pojemo tableto in v zelo kratkem času bolečina izgine (vzrok za bolečino pa ne 🙁 ). Pri vzpostavljanju energijskega ravnovesja pa stvari ne gredo čez noč. Če hočemo doseči ravnovesje, moramo spremeniti naš način dojemanja sveta in funkcioniranja v vsakdanjem življenju.

Je počutje bolj pomembno od odnosov?

Iz zgoraj navedene raziskave, ki sem jo naredil, lahko zaključimo, da se je v splošnem kvaliteta življenja udeležencev tečaja izboljšala. Zanimivo je dejstvo, da so med največje rezultate udeleženci všteli večinoma rezultate na področju zdravja in dobrega počutja, v anketi pa so ocenili, da so največji rezultati opazni v odnosih… Mogoče pa nas kakšne bolečine, načeto zdravje ali slabše počutje veliko bolj nagovorijo, kot skrhani odnosi s sodelavci, strankami ali bližnjimi. Se vam zdi, da bi lahko to dvoje med seboj povezali – da na naše počutje (predvsem) vpliva to, kakšne imamo odnose s soljudmi? O tem bom pa pisal kdaj drugič… 🙂

 

Video na temo izboljšanja kvalitete življenja:

 

*Povezava do članka Harvard Business Review

**Povezava do članka Eurostata

 

Stres na delu – zakaj nastane in kako ga odpraviti

vito-banner

Vzroki za stres na delu

Britanska organizacija Health and Safety Executive na svoji spletni strani navaja šest najpogostejših vzrokov zaradi katerih nastane stres na delu.

1. Zahteve – do stresa pride, ker zaposleni menijo, da ne morejo zadovoljiti vsem zahtevam delovnega mesta (ne počutijo se dovolj kompetentne in sposobne za opravljanje določenega dela.
2. Nadzor – do stresa pride, ker zaposleni menijo, da nimajo dovolj možnosti, da bi predlagali kako naj bi se njihovo delo izvajalo – občutek imajo, da nihče ne upošteva njihovega mnenja.
3. Podpora – stres na delu nastane, ker imajo zaposleni občutek, da ne dobijo dovolj podpore in potrebnih informacij za svoje delo (lahko od strani nadrejenih ali sodelavcev).
4. Odnosi – stres na delu nastane, ker imajo zaposleni občutek, da jih nadrejeni ali sodelavci nadlegujejo oziroma se do njih neprimerno obnašajo.
5. Vloge – stres na delu nastane, če imajo zaposleni občutek, da ne razumejo točno svoje vloge oziroma kaj se do njih pričakuje.
6. Spremembe – vsaka sprememba za sabo potegne občutek negotovosti, saj se podajamo na neznano področje, tudi na delovnem mestu lahko pride do takšnih situacij v primeru organizacijskih sprememb.

Stres na delu

Zanimivo je gledati zgornji seznam vzrokov zaradi katerih nastane stres na delu. Če pozorno preberemo seznam in razlage, lahko ugotovimo, da v vseh primerih gre za odziv oziroma odnos posameznika na neke zunanje situacije, ki na delovnem mestu nastanejo.

Stres si povzročimo ljudje sami, zunanje situacije so samo vzvod, ki v nas sproži takšen odziv.

Kako odpraviti stres na delu

Ker si stres povzročamo sami, ga lahko sami tudi odpravimo. V stres nas spravlja naš pogled na službo oziroma posel. Veliko ljudi na službo gleda kot na poligon za dokazovanje. Kdor gleda na službo na tak način, je po definiciji obsojen na stres na delu.

Če hočemo odpraviti stres na delu, moramo spremeniti svoj pogled na službo.

Najbolje je na službo gledati kot na okvir, ki nam omogoča, da naredimo nekaj koristnega za soljudi oziroma širšo skupnost. Če torej delamo z namenom, da naredimo nekaj dobrega za soljudi, bomo čutili več zadovoljstva pri delu, pa še vsaka najmanjša situacija nas ne bo vrgla iz tira. Kako bi torej odpravili zgornjih šest vzrokov za stres na delu?

1. Zahteve. Zavedajmo se, da smo samo človek, ki ima (ne glede na to koliko je sposoben) omejene sposobnosti. Naredim torej lahko najbolje kar znam in se pri tem dobro počutim…   Pri tem mi pride na misel znani izrek Mihajla Pupina: “Nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega kot njegovo lastno prepričanje, da je naredil najboljše, kar je mogel.”

2. Nadzor. Zaposleni se veliko krat postavljajo v vlogo nadrejenih in mislijo, da morajo oni odločati o vsem. Premalo se zavedajo, da so nadrejeni tisti, ki postavljajo smernice. Torej prepustimo nadrejenim, da opravljajo svoj posel, mi pa se osredotočimo na svojega. Tukaj lahko iz lastnih izkušenj povem, da zaposleni veliko krat komentirajo odločitve nadrejenih. Ko sem bil sam direktor sem imel navado podrejene večkrat vprašati: “Kako pa bi se ti odločil, če bi bil na mojem mestu.” V večini primerov je bil odgovor: “Verjetno isto, kot ti.”

3. Podpora. Se vam ne zdi, da ljudje veliko krat preveč pričakujemo od svojih sodelavcev in nadrejenih. Tako kot vsak od nas tudi naši nadrejeni niso popolni. Namesto, da se pritožujemo (ali celo opravljamo), lahko sodelavcem in nadrejenih jasno in glasno povemo, kaj od njih pričakujemo. Seveda mora biti to izrečeno z dobrohotno energijo…

4. Odnosi. Tudi tukaj gre večinoma za subjektivno dojemanje situacij. Če ima nekdo slab dan in nas pogleda po strani, še ne pomeni vedno, da nad nami izvaja mobbing. “Dobra volja je najbolja,” pravi Kekčeva pesem. Pa še kako je to res…

5. Vloge. Nič na tem svetu ni 100 odstotno in tudi naše delovno mesto ne more biti v naprej 100 odstotno definirano. Če nam naša vloga ni jasna, lahko vedno vprašamo nadrejenega. Seveda pa je potrebno tudi malo samoiniciativnosti. Sam nisem nikoli bil navdušen nad sodelavci, ki so za vsako malenkost prihajali spraševat kako in kaj…

6. Spremembe. V današnjem svetu bolj kadarkoli prej velja načelo: “Edina stalnica so spremembe.” Bolj kot se bomo tega zavedali, lažje nam bo (tako v službi kot tudi v zasebnem življenju). Nenehne spremembe so tudi eno od glavnih gonil vesolja. Le tako se lahko vesolje (in z njim Zemlja kot droben delček) razvija. Zakaj bi se torej upirali vesoljnim zakonom…

vito-banner