Zakaj nastane stres na delovnem mestu?

Iz energijskega stališča nastane stres na delovnem mestu zaradi energijskega neravnovesja, v katerega zapade posameznik. Ljudje današnjega časa veliko časa preživimo v zakrčenem stanju. Do tega pride zaradi različnih zunanjih dejavnikov okolja v katerem delamo (npr. hrup, vročina, mraz, gneča,…) in negativnih čustvenih stanj, ki nastanejo v nas samih (npr. jeza, sovraštvo, zavist, užaljenost,…).  Negativna čustvena stanja nastanejo zaradi naših pogledov na določene situacije, ki se dogajajo na delovnam mestu ali v domačem okolju.

Kaj dejansko povzroča stres na delovnem mestu?

Naš odziv na situacije je tisti, ki nam povzroča stres. Odziv na situacije pa je odvisen od naših pogledov oziroma energijskih blokad, ki so del nas (lahko bi rekli, da je to naš ego). Tipične energijske blokade, ki ljudem povzročajo stres na delovnem mestu, so: dokazovanje (oziroma potreba človeka po pomembnosti, priznanju od drugih), perfekcionizem (človek se pri delu v glavnem osredotoča na popolnost in ne na samo vsebino dela, pri tem seveda pogosto dela napake), pretirana ambicioznost (rivalstvo, konkurenčnost), različne vrste strahov (skrbi, občutek ogroženosti, negotovost, nezaupanje), pretirana kontrola ali samokontrola (potreba po nadzoru), pohlep (po denarju, moči, ali oblasti), beg pred realnostjo, nesprejemanje ljudi (nespoštovanje drugačnosti).

Kako obvladati stres na delovnem mestu?

Tako kot vsako drugo veščino oziroma kompetenco se tudi veščino obvladovanja stresa da naučiti. Za pridobitev strokovne usposobljenosti potrebujemo nekaj časa. Prav tako tudi učenje antistresnih kompetenc ne gre čez noč. Najpomembneje je, da se človek zaveda, da potrebuje znanje na področju obvladovanja stresa. Prvi predpogoj je torej, da se človek trdno odloči, da želi spremeniti svoj način delovanja, ki ga spravlja v stresno stanje. Stres na delovnem mestu je v veliki meri odvisen od nas samih: od našega dojemanja situacij in našega načina odzivanja na njih. Težava je v tem, da ljudje sami velikokrat ne zaznamo svojega obnašanja, ki nas spravlja v stres. Svet namreč opazujemo skozi naš sistem vrednot in vrlin.

Naučimo se reči NE

Velikokrat ne znamo reči NE, ker smo prepričani, da se to ne spodobi. Ne znamo si pravilno razporediti časa, ker preveč časa porabimo za stvari, ki se nam zdijo (seveda iz našega zornega kota) pomembne, če ne že najpomembnejše. Pri tem pa lahko zanemarjamo druge stvari, ki pa so pomembne (na primer naše zdravje ali odnose z najbližjimi). Zanimivo je, da veliko ljudi to spozna šele ko resno zboli… Zato je zelo koristno, če imamo ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupamo in ki nam lahko prikaže situacije iz drugačnega zornega kota. Razumevanje širše slike je ključ za preprečevanje stresa. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je brez pomoči svetovalca zelo težko. Branje knjig je premalo, ker si vsebino knjige vsak lahko razlaga po svoje. Torej spet gledamo na svet skozi svoja očala oziroma sistem prepričanj in vrednot. S strokovno pomočjo se nam pogled lahko razširi in sčasoma nas prejšnje stresne situacije ne bodo več motile.

Sproščanje

Prvi korak, ki ga priporočam vsem, ki jih muči stres na delovnem mestu, je, da se naučijo kvalitetno sprostiti. Sproščanje je veščina, ki nam lahko pomaga, da se v kratkem času odmaknemo iz zakrčenega stanja in se na ta način napolnimo s svežo energijo. Pri tem si lahko pomagamo s pripomočkom VITO. Gre za USB ključek na katerem je posneto vodeno sproščanje. Enostavno ga vtaknemo v računalnik in prek slušalk poslušamo posnetek. Druga možnost je, da se udeležimo kakšnega tečaja, kjer se bomo naučili enostavnih tehnik za vsakodnevno sproščanje.

test stresa 0-10 točk

Antistresne kompetence

Če želimo učinkovito obvladovati stres na delovnem mestu, se je priporočljivo naučiti antistresnih kompetenc, ki nam bodo pri tem pomagale. Med tipične antistresne competence sodijo fleksibilnost, pozitivni pristop, sprejemanje drugih in sproščenost pri delu.

Fleksibilnost

Fleksibilen človek svoja mnenja in ideje podkrepi z objektivnimi argumenti, ne vztraja pri svojem za vsako ceno, sprejema argumente drugih, če so smiselni, konstruktivno sodeluje naprej, kljub temu da se stvari ne odvijajo po njegovem/njenem prvotnem planu.

Pozitivni pristop

Človek s pozitivnim pristopom v morebitnih ovirah na poti vidi priložnost za učenje, ne težavo; dela za dobrobit celotne skupine oziroma organizacije; ne dela iz potrebe po dokazovanju sebe; ne dela iz sebičnih namenov; dela z veseljem; delo jemlje kot igro in služenje drugim, ne kot borbo za življenje in smrt; razume, da delo pomeni služenje drugim s sposobnostmi, ki jih ima.

Sprejemanje drugih

Sprejemanje drugih pomeni pozitiven odnos do drugače mislečih; poslušanje drugih z zanimanjem in sprejemanjem; poslušanje do konca in komentiranje šele ko razumemo mnenje drugega; sposobnost postavljanja vprašanj za boljše razumevanje mnenj drugih; delo brez obsojanja in kritiziranja idej drugih; uporabo objektivnih argumentov (in ne subjektivnih ali celo čustvenih); podporo argumentiranim idejam drugih.

Sproščenost pri delu

Sproščenost pri delu pomeni, da si znamo najti čas za sprostitev; da med delom oz. sestankom nismo popolnoma zakrčeni; da delamo z nasmeškom, ne z mrkim obrazom.

Stres na delovnem mestu in produktivnost

Stres na delovnem mestu je čedalje bolj aktualna tema. Podatki o tem, koliko stroškov in nevšečnosti za delodajalce in delavce pomeni stres na delovnem mestu, so šokantni (glej prejšnji prispevek na blogu ali na Wikipedia).

Stres na delovnem mestu

Do neke mere je stres na delovnem mestu koristen za produktivnost ljudi. Z naraščanjem stresa se produktivnost zaposlenih povečuje, vendar do določene stopnje. Ko to stopnjo presežemo, pa se produktivnost bistveno zmanjša. Če delamo na primer na projektu, katerega zaključek je predviden čez dve leti, nas danes verjetno še ne bo bolela glava od skrbi za uspešnost projekta. Če pa se projekt mora zaključiti jutri in imamo še veliko nedokončanih aktivnosti, bomo pod velikim pritiskom. In dejstvo je, da preveliki pritiski negativno vplivajo na počutje in produktivnost ljudi.

Kako vemo, da smo padli v stres na delovnem mestu?

Fizični simptomi se kažejo predvsem v obliki raznovrstnih telesnih težav kot so na primer pogosti glavoboli, utrujenost, nenaspanost, povišan srčni utrip, povišan krvni tlak, povečano izločanje adrenalina,… Psihični simptomi se kažejo v obliki različnih negativnih čustvenih stanj in slabega počutja (na primer slaba koncentracija, pogosta razdražljivost, nagnjenost k depresivnosti oziroma negativnemu razpoloženju, nespečnost,…). Najpogostejši duhovni simptomi, ki jih povzroča stres na delovnem mestu, so pomanjkanje ali prehitro izgubljanje življenjske energije, pretirana čustvenost, pomanjkanje smisla življenja, pomanjkanje motivacije, idr. Socialni simptomi se na zunaj odražajo kot pogosto zapiranje vase, hitra jeza in vzkipljivost, nagnjenost k maščevalnosti in splošne težave v odnosih.

test stresa 31-40 točk