Kaj je stres?

To je ena največjih epidemij današnjega časa. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ) v publikaciji Ko te strese stres navaja podatek, da med 70 in 80 odstotkov ljudi obišče zdravnika zaradi bolezni, ki so posledica stresnega načina življenja. V publikaciji prav tako piše, da v 15 članicah EU stres na delovnem mestu vsako leto prizadene vsaj 40 milijonov zaposlenih in povzroči vsaj za 20 milijard evrov škode v ekonomiji, zdravstvu in okolju. Bolniške odsotnosti pa ne predstavljajo le velikega stroška za delodajalce, ampak slabo pa vplivajo tudi na karierni razvoj zaposlenih.

Zakaj nastane stres?

Nastane zaradi pretirane izpostavljenosti telesa škodljivim vplivom. Ti vplivi so lahko različni. V grobem jih lahko razdelimo na fizične (hrup, mraz, vročina, smrad, neergonomski delovni pogoji,…) in psihične (napeti odnosi, mobbing, strahovi, travme,…). Najpogosteje govorimo o stresu psihične narave (po domače bi temu rekli, da stres nastane v naši glavi). Nastane zato, ker se ljudje na zunanje okoliščine in sitaucije odzovemo tako, da blokiramo pretok energije po telesu. Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste se nenadoma znašli v situaciji, ki je v vas sprožila odziv strahu (npr. mimo vas je pridrvel avto, ki bi vas lahko povozil, ali ste srečali kakšno nevarno žival,…). Ali ste opazili kako telo reagira v takšnih situacijah?

Zakrčenje telesa

V večini primerov se telo najprej zakrči. To pomeni, da so v tistem trenutku mišice napete, telo pa povečano izloča adrenalin, ki lahko pomaga mišicam do bolj bliskovite reakcije. Telo je pripravljeno na pobeg ali napad. Hkrati pa zakrčenost telesa povzroči blokado energije. To pomeni, da življenjska energija zaradi zakrčenosti ne more teči po telesu. Če smo pogosto izpostavljeni situacijam, ki povzročajo zakrčenost telesa, lahko pridemo v energijsko neravnovesje. To pa je znak, da smo v stresu.

Simptomi stresa

Stres se odraža na različnih nivojih življenja posameznika. Raziskave so pokazale, da je določena količina stresa v življenju posameznika pozitivna, saj vpliva na večjo motivacijo in osebno učinkovitost. Ko količina stresa preseže kritično mejo (ki je zelo verjetno odvisna od posameznika do posameznika), lahko govorimo o stresu, ki je škodljiv. V tem prispevku se bomo osredotočili na to obliko stresa. Simptome lahko delimo na fizične, psihične, duhovne in socialne. Na fizičnem nivoju se odraža v obliki raznih bolezenskih oziroma bolečinskih znakov, npr. glavobol, utrujenost, povišan srčni utrip, povišan krvni tlak, povečano izločanje adrenalina,… Na psihičnem nivoju se odraža kot slaba koncentracija, povečana razdražljivost, utrujenost, depresivnost, nespečnost, …

Kako izgledajo simptomi stresa:

Duhovni simptomi stresa

Tipični duhovni simptomi so pomanjkanje ali pretirano izgubljanje življenjske energije, pretirana čustvenost, pomanjkanje smisla in volje do življenja ter pomanjkanje motivacije, … Človek, ki je v stresu, občuti tudi spremembe na socialnem področju. Tipični znaki so: zapiranje vase, nagnjenost k jezi ali maščevalnosti in splošne težave v odnosih s soljudmi, … Predolga izpostavljenost stresu lahko vodi v izgorelost (burn-out). V takšnih primerih lahko pride do popolne odpovedi določenih življenjskih funkcij, zagotovo pa se poruši imunski sistem telesa, kar pomeni, da posameznik lahko zelo hitro podleže kakšnim kroničnim ali avtoimunskim boleznim (diabetes, rak, alergije, Chronova bolezen, bolezni ščitnice,…) .

Zakaj nastane stres?

Človek se odziva na zunanje situacije glede na sporočila oziroma informacije, ki jih ima v sebi. Temu bi lahko rekli drobni programčki, ki jih imamo zaprogramirane v sebi. Ti programčki so lahko nastali na različne načine: z določenimi smo se rodili (genetika), določene so nam zaprogramirali v otroštvu (okolje), določene smo prevzeli od okolice v odrasli dobi (družabne mreže), določene informacije dobimo tudi s hrano,… Ko torej pridemo v določeno situacijo, se avtomatsko odzovemo glede na programček, ki ga konkretna situacija v nas sproži. To je podobno kot pri računalniku, kjer s pritiskom na določeno tipko ali klikom na določeno ikono zaženemo program ali aplikacijo, ki opravi neko opravilo.

Avtopilot

Nekoč sem nekje prebral, da človek večino svojega časa deluje na avtopilotu… Zanimivo je na primer dejstvo, da osebi A gre določena oseba na živce, osebi B pa je ta ista oseba lahko najboljši prijatelj. Očitno imata osebi A in B v sebi različne programčke in dojemata dotično osebo popolnoma drugače. Do stresa pride zato, ker situacje ali okoliščine, v katerih se znajdemo, sprožijo v nas takšne programčke, ki povzročijo, da se naše telo zakrči.

Največkrat ljudje doživljajo stres na delovnem mestu.

V službi v sodobnem času ljudje tudi preživijo največ časa. V službi je veliko situacij, ki sprožajo različne programčke, ki povzročajo zakrčenost (npr. strah pred nadrejenimi, strah pred neuspehom, bojazen pred javnim nastopanjem,…). Več o stresu na delovnem mestu je napisano v objavi Stres na delovnem mestu.

Drugo okolje, v katerem prihaja do stresnih situacij, je družina in krog prijateljev.

V teh okoljih se ljudje velikokrat zakrčijo zaradi programčkov, ki nastanejo v medsebojnih odnosih (npr. neupoštevanje mnenja, nesprejemanje, kritiziranje, netolerantnost različnosti, občutki manjvrednosti, užaljenost,…).

Veliko pa k nastanku stresnih situacij pripomore tudi sodobni način življenja

(npr. mediji, ki v glavnem objavljajo negativne novice; propagandna industrija, ki nam vsiljuje določene stereotipe in nas načrtno dela nesrečne – zato, da bi kupili izdelke, ki jih propagira; pretirana ponudba raznovrstnih aktivnosti, izmed katerih je težko izbrati prave; čedalje bolj revna in mrtva hrana, ki jo uživamo;…).  Vsi zgoraj našteti dejavniki vplivajo na proženje obstoječih programčkov, hkrati pa vplivajo na nastanek novih.

Kako lahko obvladamo stres in zmanjšamo njegove posledice

Pomembno je, da se zavedamo, da je stres obvladljiv in ozdravljiv. Ko opazimo, da smo že v stresu, ga lahko omilimo z različnimi pripravki. Le-ti so lahko naravni (npr. pomirjevalni čaj iz pasionke, ki zmanjšuje nervozo in notranji nemir, aromaterapija z oranžnim oljem oz. ylang-ylang, oljem iz sandalovine in oljem iz sivke) ali sintetični (ker sam ne uporabljam te opcije, ne morem navesti primerov). Posledice stresa lahko zmanjšajo tudi športne aktivnosti, obisk savne, sprehod po svežem zraku, masaže, sprostitvene tehnike, poslušanje ali igranje glasbe, ukvarjanje s hobiji, ipd.

Zelo veliko lahko naredimo za zmanjšanje posledic stresa sami s svojim življenjskim slogom.

1. Vzemimo si čas zase.

Pomembno je, da si (kljub mnogim vsakodnevnim obveznostim) vzamemo čas za stvari, ki nas veselijo. Med delom ne smemo pozabiti na krajše odmore za sprehod in sveži zrak. Takšni odmori lahko znatno povečajo produktivnost. Zanimivo je, da si kadilci takšne odmore brez slabe vesti večkrat dnevno privoščijo, nekadilci pa velikokrat ob tem imamo slabo vest… Si že kdaj slišal za duhovnost?

2. Naučimo se sproščanja.

Naši možgani so procesor, ki je stalno v pogonu. Zaradi nenehnega delovanja se velikokrat zgodi, da se naš procesor vrti v krogu ( tako, kot se računalnik včasih zacikla 🙂 in ga je potrebno resetirati ). V takšnih primerih je potrebno priti v stanje brez misli, ker bomo le tako lahko videli situacije, ki nas spravljajo v stres z drugačnimi očmi. Sproščanje je torej ena od ključnih veščin, ki so pomembne za kakovost našega življenja. tehnike sproščanja se lahko naučiš na bizinaizi energijskem treningu.

3. Poskrbimo za zasebno življenje.

Človek je celostno bitje. Zato je težko ločiti poslovno in zasebno življenje. Velikokrat so ljudje preveč osredotočeni na službo, zanemarjajo pa privatno življenje. V službi se trudijo, da bi dali od sebe kar največ. To jim pobira energijo in domov pridejo izčrpani. To lahko privede do neurejenih odnosov v privatnem življenju, kar pa vpliva tudi na odnose na poslovnem področju. Za ohranjanje ravnovesja med poslovnim in zasebnim, je potrebno skrbeti za vse tri komponente človeškega bitja. Vzeti si moramo čas za naše fizično telo (uravnotežena prehrana, gibanje, vadba, počitek,…), čustveno komponento (dobri medčloveški odnosi na delovnem mestu in doma, sprostitev,…) in duhovno komponento (hobiji, druženje, duhovna in osebna rast,…).

4. Ne pozabimo na gibanje.

Aktivnosti na svežem zraku blagodejno vplivajo na sprostitev telesa in duha v primeru stresa. Med takšne aktivnosti spadajo sprehajanje, hoja v hribe, plavanje, kolesarjenje, jogging, idr. Veliko ljudi se po napornem delovnem dnevu ukvarja z raznimi športi in hobiji, ki jim pomagajo »odklopiti« od službe. Pri tovrstnih aktivnostih pa moramo vedeti tudi, da lahko prinesejo negativne učinke, če z njimi pretiravamo. Torej, poslušati je potrebno svoje telo…

Kako lahko dolgoročno odpravimo stres

Stres je možno dolgoročno odpraviti. To lahko dosežemo na dva načina: (1) ugotovimo kateri programčki nam povzročajo energijske blokade in jih poskušamo preprogramirati in (2) preprečimo, da bi nastali novi škodljivi programčki. Odkrivanje in preprogramiranje škodljivih programčkov ni vedno enostavna naloga. Programčki so namreč velikokrat povezani z našimi vrednotami in prepričanji. To pomeni, da na svet gledamo skozi svoja očala vrednot in prepričanj. Pri tem je lahko koristno orodje energijski coaching. Tukaj nam zunanja neodvisna oseba predstavi bolj objektivno in neobremenjeno sliko določene situacije oziroma napačnost našega pogleda nanjo.

Up-date programčki

Lažje je poskerbeti za to da si ne naložimo novih škodljivih programčkov. Sam v ta namen uporabljam tehnike energijskega sproščanja. S pomočjo teh tehnik lahko pridemo v sproščeno, nevtralno stanje, v katerem nas čista energija iz vesolja prečisti. Hkrati odplakne negativna sporočila oziroma programčke, ki so se nabrali v nas. Priporočljivo je, da te tehnike uporabljao vsakodnevno. Tako lahko sporti skrbimo za našo energijsko pretočnost.