Stres na delu – zakaj nastane in kako ga odpraviti

Vzroki za stres na delu

Britanska organizacija Health and Safety Executive na svoji spletni strani navaja šest najpogostejših vzrokov zaradi katerih nastane stres na delu.

1. Zahteve – do stresa pride, ker zaposleni menijo, da ne morejo zadovoljiti vsem zahtevam delovnega mesta (ne počutijo se dovolj kompetentne in sposobne za opravljanje določenega dela.
2. Nadzor – do stresa pride, ker zaposleni menijo, da nimajo dovolj možnosti, da bi predlagali kako naj bi se njihovo delo izvajalo – občutek imajo, da nihče ne upošteva njihovega mnenja.
3. Podpora – stres na delu nastane, ker imajo zaposleni občutek, da ne dobijo dovolj podpore in potrebnih informacij za svoje delo (lahko od strani nadrejenih ali sodelavcev).
4. Odnosi – stres na delu nastane, ker imajo zaposleni občutek, da jih nadrejeni ali sodelavci nadlegujejo oziroma se do njih neprimerno obnašajo.
5. Vloge – stres na delu nastane, če imajo zaposleni občutek, da ne razumejo točno svoje vloge oziroma kaj se do njih pričakuje.
6. Spremembe – vsaka sprememba za sabo potegne občutek negotovosti, saj se podajamo na neznano področje, tudi na delovnem mestu lahko pride do takšnih situacij v primeru organizacijskih sprememb.

Zanimivo je gledati zgornji seznam vzrokov zaradi katerih nastane stres na delu. Če pozorno preberemo seznam in razlage, lahko ugotovimo, da v vseh primerih gre za odziv oziroma odnos posameznika na neke zunanje situacije, ki na delovnem mestu nastanejo.

Stres si povzročimo ljudje sami, zunanje situacije so samo vzvod, ki v nas sproži takšen odziv.

Kako odpraviti stres na delu

Ker si stres povzročamo sami, ga lahko sami tudi odpravimo. V stres nas spravlja naš pogled na službo oziroma posel. Veliko ljudi na službo gleda kot na poligon za dokazovanje. Kdor gleda na službo na tak način, je po definiciji obsojen na stres na delu.

Če hočemo odpraviti stres na delu, moramo spremeniti svoj pogled na službo.

Najbolje je na službo gledati kot na okvir, ki nam omogoča, da naredimo nekaj koristnega za soljudi oziroma širšo skupnost. Če torej delamo z namenom, da naredimo nekaj dobrega za soljudi, bomo čutili več zadovoljstva pri delu, pa še vsaka najmanjša situacija nas ne bo vrgla iz tira. Kako bi torej odpravili zgornjih šest vzrokov za stres na delu?

1. Zahteve. Zavedajmo se, da smo samo človek, ki ima (ne glede na to koliko je sposoben) omejene sposobnosti. Naredim torej lahko najbolje kar znam in se pri tem dobro počutim…   Pri tem mi pride na misel znani izrek Mihajla Pupina: “Nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega kot njegovo lastno prepričanje, da je naredil najboljše, kar je mogel.”

2. Nadzor. Zaposleni se veliko krat postavljajo v vlogo nadrejenih in mislijo, da morajo oni odločati o vsem. Premalo se zavedajo, da so nadrejeni tisti, ki postavljajo smernice. Torej prepustimo nadrejenim, da opravljajo svoj posel, mi pa se osredotočimo na svojega. Tukaj lahko iz lastnih izkušenj povem, da zaposleni veliko krat komentirajo odločitve nadrejenih. Ko sem bil sam direktor sem imel navado podrejene večkrat vprašati: “Kako pa bi se ti odločil, če bi bil na mojem mestu.” V večini primerov je bil odgovor: “Verjetno isto, kot ti.”

3. Podpora. Se vam ne zdi, da ljudje veliko krat preveč pričakujemo od svojih sodelavcev in nadrejenih. Tako kot vsak od nas tudi naši nadrejeni niso popolni. Namesto, da se pritožujemo (ali celo opravljamo), lahko sodelavcem in nadrejenih jasno in glasno povemo, kaj od njih pričakujemo. Seveda mora biti to izrečeno z dobrohotno energijo…

4. Odnosi. Tudi tukaj gre večinoma za subjektivno dojemanje situacij. Če ima nekdo slab dan in nas pogleda po strani, še ne pomeni vedno, da nad nami izvaja mobbing. “Dobra volja je najbolja,” pravi Kekčeva pesem. Pa še kako je to res…

5. Vloge. Nič na tem svetu ni 100 odstotno in tudi naše delovno mesto ne more biti v naprej 100 odstotno definirano. Če nam naša vloga ni jasna, lahko vedno vprašamo nadrejenega. Seveda pa je potrebno tudi malo samoiniciativnosti. Sam nisem nikoli bil navdušen nad sodelavci, ki so za vsako malenkost prihajali spraševat kako in kaj…

6. Spremembe. V današnjem svetu bolj kadarkoli prej velja načelo: “Edina stalnica so spremembe.” Bolj kot se bomo tega zavedali, lažje nam bo (tako v službi kot tudi v zasebnem življenju). Nenehne spremembe so tudi eno od glavnih gonil vesolja. Le tako se lahko vesolje (in z njim Zemlja kot droben delček) razvija. Zakaj bi se torej upirali vesoljnim zakonom…